Partnersko kmetovanje kmetu zagotavlja socialno varnost, potrošniku pa cenejša ekološka živila. Kmet si prizadeva za svoje delo čim višje plačilo, potrošnik pa bi rad do kakovostne hrane prišel čim ceneje. Potrošniki tako dobijo neposreden vpliv na to, kaj bodo jedli. Kmetje pa dobi takojšen odziv na svoje delo in se lahko hitro in učinkovito prilagajajo svojim odjemalcem.
Vzajemnost se pokaže tudi v izrednih dogodkih kot so toča ali poplave, ki uničijo del pridelka. Posledično kupec sicer res ni deležen pridelka, kljub plačilu, a s tem se pokaže, da ni pomembna samo hrana kot taka, ampak tudi socialni vidik. Izkušnje drugih partnerskih kmetijstev tudi v takih neljubih dogodkih poročajo o pozitivnem odzivu potrošnikov in so nemalokrat pripravljeni odzvati s prostovoljnim delom.
Pri partnerskem kmetijstvu gre za skupnost – oblikujejo jo kmetje, število pa oblikujejo potrošniki. Gre za priložnost, da se ljudje srečajo na drugačen način in se pogovorijo o različnih, za skupnost pomembnih, tematikah.
Pri partnerskem kmetijstvu gre za zdravje – zdrava zemlja pomeni zdravo hrano. Kadar pri pridelavi hrane ne uporabljamo herbicidov, pesticidov ali drugih umetnih gnojil, se izognemo onesnaževanju vode in strupenih ostankov v hrani. Partnersko kmetijstvo svojim odjemalcem ponuja, da lahko izberejo, kako je njihova hrana pridelana. Uživanje lokalne hrane, ki je sveže nabrana, je osnova zdrave diete, ki jo priporočajo tudi strokovnjaki za zdravo prehrano. Partnersko kmetijstvo tako omogoča, da se ponovno povežemo z ritmom narave in jemo pridelke, ki so sezonski. Ta povezava nas nahrani tudi duhovno, ko začutimo takšno povezavo v matero Zemljo.
Partnersko kmetijstvo je ekologija – Zemlja je namreč živo bitje in dejanja vsakega posameznika vplivajo na celoto. Zemlja je osnova za človeško življenje in njena kakovost in zdravje, sta odvisna od naše skrbi zanjo ter vplivajo na ljudi, ki jedo hrano danes, in tudi na vse, ki bodo odvisni od prsti v prihodnje. Čeprav je le en odstotek populacije vključen v kmetovanje, je primerna skrb za okolje skrb in odgovornost vsakega posameznika. V interesu potrošnikov je, da imajo kmetje dovolj podpore, da lahko gojijo hrano najvišje kakovosti in hranilne verdnosti ter s tem ohranjajo kakovost okolja in prsti.
Partnersko kmetijstvo je zabavno in vključuje celotno družino, saj se navadno odjemalci bolj kot za zelenjavo začnejo zanimati za način pridelave in jih navdušuje skrb za okolje in družbo. Družine in otroci so dobrodošli tudi na vrtovih. Pogosto se pri partnerskem kmetijstvu razvije skupnost, ki si deli recepte, izkušnje in prireja skupne dogodke.
Partnersko kmetijstvo je tudi učenje – saj lahko kmetija izvaja tudi poučevanja mladih, ki si želijo naučiti spretnosti kmetovanja. Mladi, družine in drugi interesenti se lahko udeležijo prostovoljnega dela na kmetiji in se tako naučijo pridelave različnih pridelkov.
Partnersko kmetijstvo so letni časi – kadar živimo bližje naravi so sezonska praznovanja nekaj naravnega, glede na pridelek, ki je značilen za določeno obdobje. Sprememba prehrane z lokalno pridelavo se zgodi naravno, ko začnemo prejemati večje količine iz »domačega« vrta. Odjemalci si tako pomagajo z izmenjavo receptov, menijev in izkušenj pri shranjevanju pridelkov… To uporabnikom omogoča, da znova odkrijejo domače radosti v sušenju, vlaganju in zmrzovanju hrane, ki smo jih v zadnjih letih že skoraj pozabili.
Stranke
Francoski kot tudi ameriški in britanski potrošniki, ki so že bili vključeni v sistem partnerskega kmetijstva, navajajo številne prednosti takšnega sodelovanja:
Jedo lahko izjemno svežo hrano, ki ohrani vso aromo in hranilno vrednost.
Tedensko so preskrbljeni z resnično svežo zelenjavo, sadjem, mlečnimi pridelki, medom in mesom; odvisno od tega, kaj želite in katerega kmeta želite posvojiti.
Natančno so seznanjeni o tem, kdo jim prideluje hrano in na kakšen način. Vedo od kod prihaja njihova hrana na krožnik. S prstom bodo znali pokazati, kje je zrasel ta in ta paradižnik, kje korenčki, katera žival jih je nahranila,…
Imajo vpliv na sam potek pridelovanja. S pridelovalcem se lahko vedno pogovorijo, česa si želijo in česa ne marajo. Večinoma vam bodo ustregli… Hipermarketi nimajo takega posluha, saj svojih pridelovalcev sploh ne poznajo.
Večkrat se zgodi, in to je ponavadi v sezonskem času, da za plačano ceno dobite več kot je ocenjena tržna vrednost blaga. Zaradi radodarnosti narave in obilja kmet pridela več kot je načrtoval in te viške radodarno razdeli med odjemalce. Tako so spet vsi zadovoljni – kmet, ker mu dobro gre in potrošnik, ker dobi več za enako ceno.
Na voljo imajo tudi zelenjavo, ki jo doslej niso poznali in osvojijo nove kuharske navade
Navadno obiščejo kmetijo vsaj enkrat na sezono.
Ugotavljajo, da otroci obožujejo hrano iz »njihove« kmetije – celo zelenjavo, ki jo pred tem sploh niso jedli.
Razvijejo poseben odnos s kmetom, ki goji njihovo hrano in se podučijo o tej hrani.
Kmetje
Vodilo pri določitvi cene zelenjavnega zabojčka so za 30 odstotkov nižje cene kot na ekotržnici. Na kilogram sicer dobiš manj, vendar odpadejo stroški prodaje na tržnici, prevoza, pa še kala ni. Če je naročenih 20 šopov ohrovta, jih lahko kmet odreže natančno toliko, preostalo počaka na njivi. Nato pripravi zabojčke do določene ure, ko začnejo prihajati potrošniki. Če ima partnerska kmetija ustrezno mesto, si odjemalci lahko postrežejo sami, kmet pa se lahko posveti svojemu delu.
Kmet se lahko posveti promociji in pridobivanju strank že zelo zgodaj v letu, preden se začne njegovo 16-urno delo na njivi ali polju.
V tujini, kjer se dogovorijo z odjemalci za plačilo vnaprej v zgodnji sezoni, to lahko pomaga kmetu pri njegovem denarnem toku.
Ima priložnost spoznati ljudi, ki jedo hrano, ki jo prideluje.
